Se nam obeta novi ludizem?
Objavljeno: 08 Sep 2018, 11:47
Ob branju članka se mi je kar sama utrnila misel o novi vrsti (bolj sofisticiranega) ludizma.
Se človek res ne more iz zgodovine naučiti kaj več...
http://www.rtvslo.si/zabava/avtomobilno ... zil/465240
tudi komentarji so "zanimivi"...
http://shrani.si/f/1k/pg/2FqnaV39/mmc-novi-ludizem.jpg
*ludizem
Med najbolj kontroverzne pojave sodi ludizem, ki se je pojavil v Angliji v začetku 19. stoletja, ko so britanski tovarnarji v svojih tekstilnih predelovalnicah začeli avtomatizirati proizvodnjo in uvajati široke statve, z njimi pa so lahko upravljali slabše plačani in razmeroma neizobraženi delavci. Obrtniki so čez noč ostajali brez dela. Odzvali so se z razbijanjem sodobnih strojev. Začelo se je že leta 1779, ko je Ned Ludd, po njem je gibanje dobilo ime ludisti, v Leicestershiru, uničil dve veliki statvi za nogavice. Leta 1811 je bilo v gibanju že 2400 oboroženih ludistov. Ko so ubili nekega tekstilnega tovarnarja iz Yorka, je britanski parlament z zakonom prepovedal njihovo delovanje in zagrozil s smrtno kaznijo za »industrijsko sabotažo«. Zoper tako drastičen ukrep je v britanskem parlamentu nastopil pesnik lord Byron, in v govoru, polnem sarkastičnih pripomb o »prednostih« avtomatizacije, trdil, da z njo nastajajo slabši izdelki, mnoge ljudi pa pušča brez dela. Protesti zoper zakon niso obrodili sadov. Sodišče v Yorku je sedemnajst ludistov obsodilo na smrt, druge pa poslalo v izgnanstvo v Avstralijo.
Gibanje je zamrlo in danes veljajo ludisti v najboljšem primeru za nasprotnike napredka in tehnologije, v najslabšem pa za razbijače brez haska. Za ludiste so mediji lani poimenovali tudi protestnike v Grčiji, ki so nekaj tednov v uporu proti oblasti po atenskih in drugih mestnih ulicah razbijali, kar jim je prišlo pod roke.
Vir: http://www.mladina.si/46930/boj-za-delavske-pravice/
Se človek res ne more iz zgodovine naučiti kaj več...
http://www.rtvslo.si/zabava/avtomobilno ... zil/465240
tudi komentarji so "zanimivi"...
http://shrani.si/f/1k/pg/2FqnaV39/mmc-novi-ludizem.jpg
*ludizem
Med najbolj kontroverzne pojave sodi ludizem, ki se je pojavil v Angliji v začetku 19. stoletja, ko so britanski tovarnarji v svojih tekstilnih predelovalnicah začeli avtomatizirati proizvodnjo in uvajati široke statve, z njimi pa so lahko upravljali slabše plačani in razmeroma neizobraženi delavci. Obrtniki so čez noč ostajali brez dela. Odzvali so se z razbijanjem sodobnih strojev. Začelo se je že leta 1779, ko je Ned Ludd, po njem je gibanje dobilo ime ludisti, v Leicestershiru, uničil dve veliki statvi za nogavice. Leta 1811 je bilo v gibanju že 2400 oboroženih ludistov. Ko so ubili nekega tekstilnega tovarnarja iz Yorka, je britanski parlament z zakonom prepovedal njihovo delovanje in zagrozil s smrtno kaznijo za »industrijsko sabotažo«. Zoper tako drastičen ukrep je v britanskem parlamentu nastopil pesnik lord Byron, in v govoru, polnem sarkastičnih pripomb o »prednostih« avtomatizacije, trdil, da z njo nastajajo slabši izdelki, mnoge ljudi pa pušča brez dela. Protesti zoper zakon niso obrodili sadov. Sodišče v Yorku je sedemnajst ludistov obsodilo na smrt, druge pa poslalo v izgnanstvo v Avstralijo.
Gibanje je zamrlo in danes veljajo ludisti v najboljšem primeru za nasprotnike napredka in tehnologije, v najslabšem pa za razbijače brez haska. Za ludiste so mediji lani poimenovali tudi protestnike v Grčiji, ki so nekaj tednov v uporu proti oblasti po atenskih in drugih mestnih ulicah razbijali, kar jim je prišlo pod roke.
Vir: http://www.mladina.si/46930/boj-za-delavske-pravice/