Audijev princip regeneracije

[CRF]

Poglej bolj direkten odgovor zgoraj.

Drugače pa ja, po enem tednu vožnje z Zoe sem si želel da bi avto imel jadranje... no čez kakšen mesec ga končno dobim

[matija]

No ampak še zmeri ne štekam. Prosim za komentar mojega primera. Spust po klancu z regen ali z jadranjem. Kakšen je rezultat na koncu klanca? Me ne bo noben prepričal, da mam z regen na koncu klanca manj % z regen kot z jadranjem.

mocan klanec:
a) jadranje ni mozno, zato uporabljas navadne zavore
b) regen do konca klanca

vec kWh bo na dnu hriba pri opciji B

zelo rahel klanec, komaj da kaj upada:
a) jadranje je odlicna izbira, obcasno pa dodas se malo gasa ker gre vozilo ze prepocasi. energije za ustavljanje ne porabljas po nepotrebnem, ker ne regenas in ni izgub
b) obcasno regenas po nepotrebnem ter pri tem le ~50% energije vrnes v baterijo, ostalo so izgube, nato dodas gas ker si po nepotrebnem regenal

vec kWh bo na dnu hriba pri opciji A

Mogoče dručačna situacija. Približujem se semaforju, kjer bom 100% moral ustaviti. Torej naj raje jadram in na koncu bremzam namesto, da toliko popustim gas, da z regen ustavim brez bremzanja?

regen, vendar ce je premocen tako da na koncu dodas se malo gasa spet ni optimalno. Saj ko bos mel baterijo 150kWh ti bo vseeno

[CRF]

Mogoče dručačna situacija. Približujem se semaforju, kjer bom 100% moral ustaviti. Torej naj raje jadram in na koncu bremzam namesto, da toliko popustim gas, da z regen ustavim brez bremzanja?

100% regen. Ampak bolj varčna opcija je jadranje tako daleč da se avto sam od sebe ustavi pred semaforjem

To je pač teorija... v praksi je to lahko hitro moteče za druge voznike.

[CRF]

Saj ko bos mel baterijo 150kWh ti bo vseeno

Ah, saj v praksi je že sedaj skoraj vseeno. Tukaj govorimo o detajlih.

[Goran]

OK hvala. Sem razumel. Teorija je večkrat na strani jadranja, praksa večkrat na strani regen. Ker, da bi pred semaforjem jadral ...... najbrž bi jih enkrat fasal Na zelo rahlem klancu, kjer nekih visokih hitrosti ne moreš doseči mi itak ne pade na pamet, da bi na kakršenkoli način zmanjševal hitrost. Ravno to me moti pri "doktoratih" na tem forumu, da so preveč teoretični. Moj foter mi je pa celo življenje govoril (ker sem bil pač prepameten) da je teorija brez prakse kot kolo brez akse.

[CRF]

To je tako kot otroke učijo da v vakuumu kladivo in pero enako hitro padeta na tla, pa ni res. Ali pa na faksuučijo da kozarec z muho kaže na tehtnici enako vrednost če muha v njem leta ali pa sedi. Pa tudi ni res.

[darjan]

Res je ja, ampak fizika veleva da je jadranje manj potratno, ker se na "EV sklopu" zgubi cca 20% energije za "obratovanje".
Je pa v tem primeru največji človeški faktor, mi smo govorili o teoriji, praksa pa ...

[Goran]

Pa komu nuca teorija, če je v praksi drugače? Čist vseeno mi je če izgubim 10 .......... na koncu sem pa 1 v plusu. Dej padte na realna tla.

[darjan]

No, meni teorija deluje OK, ker prilagodim vožnjo temu. "velika večina ljudi pa ne", in predvsem novim v svetu EV to pade v vodo, zato tak audijev sistem pride prav.

[talker2]

Eden meni boljših primerov iz prakse je AC Kozina - Koper. Od Kozine do Kopra lahko praktično ves čas jadraš s cca. 110 km/h. Na treh delih moraš malo plina dodati pred tuneli pa malo regeneriraš, da zmanjšaš hitrost na omejitev 100 km/h. Če tako jadram je izkupiček dometa v Kopru večji, kot če bi vozil normalno - pospeševal in regeneriral.

[Goran]

Ja in jest tam jadram tud z dizlom. S korenjskega sedla pa z nobenim ne moreš jadrat ..... čeprav bi blo v teoriji boljš jadrat kot bremzat

[crunchy]

Če napišem bolj direktno. V idealnih pogojih.
Avto z regen bo na dnu klanca imel 70% potencialne energije v bateriji in bo s to energijo prevozil še 500 metrov po ravnini.
Avto bo z jadranjem imel na dnun klanca 100% potencialne energije v obliki kinetične energije in bo s to energijo naredil še 600 metrov.

Prav pred kakšnim tednom sem računal razliko, ker se tovrstne debate nadaljujejo brez prestanka. Pri daljšem klancu je zagotovo regeneracija bolj učinkovita. Kdaj se zadeve izenačijo? Takrat, ko bo pridobljena energija z regeneracijo enaka razliki v kinetični energiji vozila pri jadranju ali pri regeneraciji.

Energija regeneracije:
Wr = n*t*(P1-P2),
kjer je n učinkovitost, t čas regeneracije, P1 in P2 pa moč, ki jo porablja vozilo na ravni cesti pri hitrosti v1 (jadranje) in v2 (rekuperacija).
Pri višjih hitrostij sta P1 in P2 odvisna od tretje potence hitrosti (velika večina moči se porabi za premagovanje zračnega upora):
P1 = k*v1^3
P2 = k*v2^3

Razlika v kinetični energiji EV pri v1 in v2:
dE = 0.5*m*(v1^2-v2^2)
kjer je m masa vozila s potniki.

Torej izračunajmo kdaj se energija rekuperacije izenači z rezliko kinetičnih energij:
dE = Wr
Dobimo povprečen čas rekuperacije, ki je potreben, da se energiji izenačita:

t = (m*(v1^2-v2^2))/(2*n*k*(v1^3-v2^3))

Če je čas daljši, potem več pridobimo z rekuperacijo in obratno.

Za primer sem vzel 50-80% (n=0.5 do 0.8) učinkovitost regeneracije, 100 km/h hitrost pri rekuperaciji (27.78 m/s), 1.7 tone težko vozilo s potniki, ter predpostavil, da potrebujemo približno 15 kW moči, da premagamo upor zraka pri 100 km/h (torej konstanta k=0.7).

Kritičen čas, ki je potreben, da rekuperacija prevlada je na sliki spodaj:

Torej, kot smo pričakovali - večja učinkovitost rekuperacije in večja je hitrost jadranja proti rekuperaciji, prej se rekuperacija izplača. Pri nekoliko višjih hitrostih rekuperacije (npr. 110 km/h) bodo časi še malce nižji.

Torej, če nameravamo po klancu potovati več kot 40-50 sekund, potem se bo rekuperacija verjetno izplačala.

[CRF]

Uau. Bravo crunchy! No zdaj je pa vse jasno.

[crunchy]

Eden meni boljših primerov iz prakse je AC Kozina - Koper. Od Kozine do Kopra lahko praktično ves čas jadraš s cca. 110 km/h. Na treh delih moraš malo plina dodati pred tuneli pa malo regeneriraš, da zmanjšaš hitrost na omejitev 100 km/h. Če tako jadram je izkupiček dometa v Kopru večji, kot če bi vozil normalno - pospeševal in regeneriral.

Ali si na tej relaciji kdaj poskusil s konstantno hitrostjo 100 km/h?

[Sebastijan]

Za takšno vožnjo je tempomat idealen. Avto točno toliko regenerira kot je potrebno, da ohranja nastavljeno hitrost.

[talker2]

Ali si na tej relaciji kdaj poskusil s konstantno hitrostjo 100 km/h?

Seveda sem poizkusil tudi s tempomatom vendar rezultat ni bil boljši kot pri jadranju. Zakaj? Ker ko jadraš hitrost narašča glede na strmino klanca navzdol od 100 km/h do 130 km/h in nazaj - avto lepo jadra. Če pa uporabiš tempomat ti pa avto nad 100 km/h regenerira (ker ga hoče držati na 100 km/h) kjer so pa izgube. Potem pa spet malo pospešuje, da drži 100 km/h. Kar ni tako učinkovito kot jadranje.

[crunchy]

Ja, vmes so predeli, ko je spust premajhen in ne gre 100 km/h ampak počasneje. S tem prekineš rekuperacijo in začneš zadevo na novo. Vseeno pa, če je vsaj en spust dolg slabo minuto, predvidevam, da bi z rekuperacijo lahko dobil več. Če ne drugje pa morda v okolici Vrhnike (predvidevam, da spusti okrog Postojne in Nanosa niso dovolj dolgi)?

[talker2]

Ja, vmes so predeli, ko je spust premajhen in ne gre 100 km/h ampak počasneje. S tem prekineš rekuperacijo in začneš zadevo na novo. Vseeno pa, če je vsaj en spust dolg slabo minuto, predvidevam, da bi z rekuperacijo lahko dobil več. Če ne drugje pa morda v okolici Vrhnike (predvidevam, da spusti okrog Postojne in Nanosa niso dovolj dolgi)?

Ja, se strinjam. Po vrhniškem klancu dol proti Ljubljani je pa pri meni boljša regeneracija. Ker pri jadranju gre prehitro - čez 130 km/h.

[FV-EV]

Torej nekako takole razumem:
če spustiš avto, da sam jadra brez dodajanja hitrosti ali bremzanja in to traja minuto ali več v enem intervalu potem je jadranje boljše, če tega pogoja ne dosegaš pa raje regeneriraj?

[En ev]

One pedal driving pomeni, da niti Watta energije ne spremeniš v toploto in prah zavornih oblog! Če ga avto omogoča in ga voznik dobro obvlada, je po teoriji to najekonomičnejša vožnja!

Se ne strinjam povsem, če cesta ni ravna in stojiš na mestu bo pri epedal nacinu motor porabljal neki tok da bo avto stal na mestu v d nacinu pa bi drzal zavoro in ta tok nebi tekel