DGJ napisal/-a:Samo eno vprašanje vsem tukaj. Hipotetično... voziš se po SLO avtocesti brez vinjete in te dobijo DARS-ovi nadzorniki.
Kaj sledi?
a. kupiš pri njih vinjeto in ti "oprostijo" prekršek ali
b. plačaš krepko kazen in še kupiti moraš vinjeto
Mislim, da je v vseh primerih b.
Toliko o tem, ker nekateri svetujete, da je dovolj plačilo kazni, ki bi morala biti poravnana v nekem zakonskem roku, pa ni bila.
Nočem soliti pamet in se ne postavljam na nikakršno stran vendar nek red mora biti pa čeprav slab... tako so me vedno učili.
Plačati v prvem trenutku toliko kot je potrebno... kasneje bo vedno več, nikoli manj.
V primeru, ki ga opisuješ gre za prekršek. Da je dejanje prekršek, mora biti kot tak določen v zakonu ali odloku. Predpisano mora biti prepovedano ravnanje in kazenska sankcija. Postopek ugotovitve odgovornosti, izdaje prekrškovne odločbe, pravna sredstva in izterjava se imenuje prekrškovni postopek in v slo poteka po Zakonu o prekrških (ZP-1). V primeru nestrinjanja z izrečeno sankcijo (globo) in npr. stransko sankcijo (kazenske točke) ima kršitej po ZP-1 možnost pravnih sredstev o katerih odločajo prekrškovni organi in sodišča. Postopek je predpisan, tudi stroški postopka so v naprej znani. Tu dileme ni nobene.
To kar je opisano v tej temi pa ni prekrškovni postopek ampak gre za izterjavo z nesorazmernimi odvetniškimi stroški. Si predstavljaš, da pozabiš plačati račun za komunalo, telefonske stroške, naročnino za časopis, pa dobiš opomin za plačilo zaradi dolga cca. 10 EUR 180 EUR? Kdo bi plačal tak opomin? Res gre pri izterjavi neplačila parkirnine za nekaj specifike, ker dolžnik upniku ni znan in ga mora ta še identificirati in ga terjati za dolg a vendar se postavlja pri tem ogromno vprašanj.
Bom poskušal ponazoriti.
Primer A, prekrškovni postopek.
Občinski redar ali pa policist na nepravilno parkirano vozilo izda obvestilo o prekršku, v katerem navede kršitev in izreče globo. Prejemnik ima možnost poravnati izrečeno globo (polovičko) v roku 8 dni in v tem primeru ostane anonimen. Če globe v roku ne poravna, mu prekrškovni organ pošlje plačilni nalog in tudi tu ima možnost plačila polovičke globe ali pa podati ugovor, ki ga mora prekrškovni organ obravnavati. Prekrškovni organ ima od tu naprej različne možnosti, lahko plačilni nalog odpravi ali pa postopek odstopi sodišču. Aja še to, ta postopek lahko v slo teče zaradi neplačila parkirnine ali pa nepravilno parkiranega vozila npr. na prehodu za pešce, invalidih itd...
Primer B, to je pa slovenski "izum stoletja" nekaj slo občin, ki se ga še nihče ni resno "lotil" in izpodbijal. Gre za parkiranje na plačljivih javnih občinskih površinah brez plačila predpisane parkirnine oz. parkiranja po poteku le te.
Komunalni nadzornik ugotovi neplačilo parkirnine. Na vozilo izda obvestilo o dolžnosti plačila dnevne parkine karte in poukom v kolikor tega voznik ne bo storil, bo komunalno podjetja kot oškodovanec podalo predlog za uvedbo prekrškovnega postopka prekrškovnemu organu. V primeru, da voznik parkirnino poravna je postopek končan. Če ne, podjetje poda prekrškovnemu organu omenjen predlog in ta prične prekrškovni postopek. V tem izda odločbo (ne plačilni nalog) in ker je odločba poleg sankcije (globe) odmeri tudi stroške postopka. Pravna sredstva so enaka kot pri primeru A. Ampak kaj pa se stori s parkirno karto, dolg namreč ostaja? Nič, nanj v večini primerov enostavno pozabijo, čeprav bi ga po črki zakona lahko izterjali. Kaj bi se zgodilo v primeru da bi na tako parkirano vozilo komunlani nadzornik izdal obvestilo o plačilu dnevne parkirne karte istočasno pa še občinski redar obvestilo o prekršku? To bi bilo zanimivo, ampak s tem se ne ukvarja nihče.
Primer C, hrvaška.
Javna parkiršiča so dana v upravljanje podjetjem ali pa so parkirišča celo v celoti zasebna. Npr. parkirna hiša, zasebno parkiršče na zasebnem zemljišču ipd.. Prekoračiš dovoljen čas parkiranja, nadzornik parkiršča ti na vozilo namesti obvestilo. Nekdo ti iz tvojega vozila obvestilo namesti na svoje vozilo v upanju, da bo nadzornik ob nadzoru misil, da je na to vozilo že namestil obvestilo. Ti prideš do svojega vozila, na njem ni nobenega obvestila, po treh letih pa dobiš domov obvestilo za plačilo 180 EUR. Postopek bi moral biti po moje prepričanju sledeč. Upnik je seveda upravičen do pridobitve podatkov o dolžniku. Ko te podatke pridobi ti mora izstaviti račun in ti ga vročiti. Ta račun je verodostojna knjigovodska listina, ki lahko predstavlja podlago za izterjavo. Izterjava se vodi po predpisanem postopku po vnaprej znanih stroških.
Nikakor ne zagovarjam neplačila obveznosti, mi pa "kri zavre" ko samo pomislim na tele hrvaške postopke izterjave in izsiljevanje slovenskih državljanov. Nedopustno je, da se zaradi neplačila dolga ranga 10 EUR človeka terja za nerazumnih 180 EUR. 18 kratnik dolga - skrajno nesorazmerno in nedopustno.